V laboratoriju se redno sprejemajo težke odločitve, da se ugotovi, kako najbolje izvesti kritične poskuse in testiranja. Sčasoma so se konice pipet prilagodile laboratorijem po vsem svetu in zagotovile orodja, ki tehnikom in znanstvenikom omogočajo izvajanje pomembnih raziskav. To še posebej velja, ker se COVID-19 še naprej širi po Združenih državah Amerike. Epidemiologi in virologi delajo neprekinjeno, da bi našli zdravilo za virus. Za preučevanje virusa se uporabljajo filtrirane konice pipet iz plastike, nekoč zajetne steklene pipete pa so zdaj elegantne in avtomatizirane. Trenutno se za en sam test COVID-19 uporablja skupno 10 plastičnih konic pipet, večina konic, ki se zdaj uporabljajo, pa ima filter, ki naj bi blokiral 100 % aerosolov in preprečil navzkrižno kontaminacijo pri vzorčenju. Toda koliko te bistveno dražje in okolju prijaznejše konice resnično koristijo laboratorijem po vsej državi? Ali bi se morali laboratoriji odločiti, da se bodo filtra znebili?
Glede na posamezni poskus ali test se laboratoriji in raziskovalni centri odločijo za uporabo nefiltriranih ali filtriranih konic pipet. Večina laboratorijev uporablja filtrirane konice, ker verjamejo, da bodo filtri preprečili kontaminacijo vzorca z vsemi aerosoli. Filtri se običajno obravnavajo kot stroškovno učinkovit način za popolno odstranitev sledi onesnaževalcev iz vzorca, vendar žal to ne drži. Polietilenski filtri za konice pipet ne preprečujejo kontaminacije, temveč le upočasnijo širjenje onesnaževalcev.
V nedavnem članku Biotixa piše: »[Beseda] pregrada je za nekatere od teh konic nekoliko napačno poimenovanje. Le nekatere vrhunske konice zagotavljajo resnično tesnilno pregrado. Večina filtrov le upočasni vstop tekočine v cev pipete.« Izvedene so bile neodvisne študije, ki so preučevale alternative filtrom za konice in njihovo učinkovitost v primerjavi s konicami brez filtra. Članek, objavljen v reviji Journal of Applied Microbiology v Londonu (1999), je preučeval učinkovitost polietilenskih filtrov, ko so bili vstavljeni v konec stožčaste odprtine konice pipete, v primerjavi s konicami brez filtra. Od 2620 testov je 20 % vzorcev pokazalo prenos kontaminacije na nosu pipete, ko ni bil uporabljen filter, 14 % vzorcev pa je bilo navzkrižno kontaminiranih, ko je bila uporabljena polietilenska (PE) filtrirna konica (slika 2). Študija je tudi ugotovila, da je do kontaminacije cevi pipete prišlo v 100 pipetah, ko je bila radioaktivna tekočina ali plazmidna DNK pipetirana brez filtra. To kaže, da filtrirane konice sicer zmanjšajo količino navzkrižne kontaminacije z ene konice pipete na drugo, vendar pa ne preprečijo kontaminacije v celoti.
Čas objave: 24. avg. 2020